Prezračevanje z zbirnimi jaški
Zbirne ventilacije na termični vzgon se vgrajujejo le takrat, ko ni prostora za posamezne prezračevalne jaške. Kadar za ventilacijske jaške ni dovolj prostora, to običajno vodi tudi k zmanjšanju efekta, to je poslabšanju prezračevanja.
Medtem ko je pri prezračevanju z enojnimi jaški za vsak prezračevani prostor na razpolago površina jaška 150 cm2, znaša pri skupnem jašku prečni prerez le približno 50 cm2 na posamezni priključek, kar je samo 1/3. Postavitev skupnega prezračevalnega jaška in možnosti priključevanja so
prikazane na shemah na tej in naslednji strani.
Področje uporabe: zgradbe do 8 nadstropij.
- Pogoj: stanovanja morajo imeti okna na dveh nasprotnih straneh (prečno prezračevanje).
- Izhodne odprtine nad streho ne smejo ležati v območju više ležečih delov zgradb (osnovno pravilo: minimalni odmik od više ležečih delov zgradb je enak višinski razliki).
- Pri stranskem izhodu zraka je treba predvideti odprtine na dveh nasproti si ležečih straneh, površina odprtine na vsaki strani mora biti najmanj enaka površini prečnega preseka jaška.
- Pri vertikalnem izhodu zraka je potrebno predvideti zaščito proti padavinam (Meidinger ploščo). Razmik med izhodno površino in pokrovom pri zračenju s posameznimi enojnimi jaški mora biti najmanj 15 cm.
- Pri zračenju s skupinskimi jaški je potrebno predvideti kontrolno odprtino v kleti.
Dva sistema:
